
V ljubljanski Areni Stožice bo drevi na oder stopil unikaten slovenski glasbeni fenomen, rockovska skupina Siddharta, ki bo skupaj z razprodano dvorano obeležila 30. obletnico glasbenih presežkov. Od skromnih srednješolskih začetkov do velikih svetovnih odrov, kraljevanja na vrhu glasbenih lestvic in kriznih trenutkov – doživeli so vse, kar si bend lahko zamisli, a se vseeno ne dajo in so tudi po treh desetletjih ustvarjanja še vedno v formi. Kot pravijo sami, bodo ustvarjali, dokler bodo lahko, saj si življenja brez benda enostavno ne predstavljajo.
17. marca 1995 so si štirje mladi Ljubljančani – Tomi Meglič, Primož Benko, Boštjan Meglič in Primož Majerič – nadeli ime Siddharta in kot rock bend prvič uradno stopili na oder pred občinstvo, zbrano v improvizirani dvorani Gimnazije Šentvid. Že prvi koncert je bil razprodan, a za razliko od tega, ki se bo v razprodani Areni Stožice odvil drevi, je tedaj pod odrom stalo le okoli 40 ljudi.
Sprva so fantje premogli le improvizirane instrumente, saj so namesto na bobne igrali na "sode in kante", namesto na kitaro pa na citram podobno kartonsko škatlo, na katero so bile navezane elastike. V takih razmerah je bil vsak akord, ki je bil zaigran prav, "mini zmaga".
V želji po bolj polnem zvoku sta se skupini pridružila še saksofonist Cene Resnik in klaviaturist Tomaž Okroglič Rous, nato so prek priporočila prijatelja prišli v studio Tivoli, kjer naj bi se sprva le spoznali s tonskim inženirjem Dejanom Radičevićem, a načrti so se odvili drugače.
Izstrelitev na slovenski glasbeni vrh
Leta 1997 so v vseslovenski akciji RTV Slovenija in Studia Tivoli za kompilacijo Tivolski Pomp posneli komad, ki se je na kompilacijo uvrstil kot uvodna pesem, zato so jih verjetno poslušalci še bolj ohranili v spominu.
Nato so se odločili, da "zberejo ves denar, ki so ga uspeli napraskati s študentskim delom". Zaprli so se v studio in snemali 14 dni, nato je denarja zmanjkalo. Leto dni so spet nabirali finančna sredstva in se vnovič za dva tedna podali v tivolski studio, kjer so nato končali debitantski album ID, ki jih je izstrelil na sam vrh slovenske glasbene scene.
Čeprav so Ljubljančani sprva vsa besedila objavljali v angleščini, je bil pogoj, da so lahko pesem objavili na Tivolskem pompu, ta, da mora biti besedilo v slovenščini, zato je Tomi njihov repertoar poslovenil. Skupina je posnela tudi videospot za skladbo Pot v X, ki je pred male ekrane prikoval širšo javnost in v trenutku postal senzacija, če že ne edinstveni slovenski fenomen.
Pri drugem studijskem albumu Nord, ki jih je na samem vrhu domače scene tudi zakoličil, se jim je sprva le kot studijski basist pridružil Jani Hace, a je nato zamenjal Majeriča ter s skupino ostal vse do danes.
Tudi prodajne številke drugega albuma so poletele v nebo in v zgolj treh tednih je skupina dosegla zlato naklado – prodanih je bilo 5.000 izvodov. V treh mesecih je število naraslo na 13.000. Nord pa je tudi uradno postal najhitreje prodajani domači album v zgodovini Slovenije. Sledila je 14-mesečna turneja, ki se je zaključila z velikim koncertom v ljubljanskih Križankah, kjer se je skupini na odru pridružil tudi Simfonični orkester RTV Slovenija.
Po koncu turneje se je skupina spet umaknila iz javnega življenja in se zaprla v studio. Začelo se je kuhati nekaj velikega.

Poleti 2003 so izdali svoj tretji studijski album Rh-, z enormnim in (verjetno) neponovljivim uspehom plošče pa je prišel tudi prvi veliki koncert pred 30.000-glavo množico na razprodanem bežigrajskem stadionu, kjer jih je poleg Simfoničnega orkestra RTV Slovenija spremljalo še 70 plesalcev.
Kot so povedali fantje v seriji podkastov Pot do X, ki je ob 30-letnici delovanja skupine nastala v produkciji Vala 202, je bil to koncert, ki jih je zaznamoval za zmeraj. Koncert, kot ga Slovenija še ni poznala in je bil večkrat označen za dogodek leta.
Takrat je Siddhartha iz lokalne ljubljanske skupine prestopila na nacionalni nivo. "Posvojili so nas vsi, to pa nam je postavilo močan temelj tudi za vnaprej," pravijo sami.
Prizori s koncerta na bežigrajskem stadionu leta 2003
Prva tuja turneja in skok čez lužo
Nepozabnemu koncertu in tretjemu studijskemu albumu je sledil mednarodni izid plošče, prvi nastop v tujini, in sicer v Avstriji za zamejske Slovence, ter klubska turneja po Nemčiji, ob vrnitvi v domovino pa so sledili tudi novi nastopi, med drugim na festivalskih odrih.
Kot so povedali fantje v podkastu Vala 202, so se zavedali, da se bo njihova glasbena pot v tujini znova začela z ničle. A leta 2005 so prejeli svojo prvo MTV nagrado EMA za najboljšega izvajalca, ki jim je služila kot veter v krila, da so se lahko postavili ob bok z velikimi imeni svetovne glasbene industrije.
Album, ki je sledil – Petrolea – je bil zvokovno drugače zasnovan, šlo je za žanrski preskok, ki mu je sledila še ena koncertna pomlad in skok čez lužo, kjer so v Los Angelesu pri snemanju albuma Saga sodelovali s težkokategornikom iz produkcijskega sveta Rossom Robinsonom, ki je oral ledino s skupinami, kot so Korn, Slipknot, Sepultura, Limp Bizkit … Jesenski izid petega studijskega albuma so začinili z vrsto domačih koncertov, od Kina Šiške do Orto bara, ter novo turnejo po Nemčiji.
"Malo pavze od Siddharte"
Astronomski uspeh pa je vendarle nekaj zavrlo. Sledila je svetovna finančna kriza, ki je vzporedno vzniknila tudi v skupini. Zadali so si velikopotezni načrt, da bi pred živim občinstvom ter skupaj z njimi posneli nov avtorski album VI – "vi kot oboževalci in VI kot 6 oz. šesti album". Album je bil posnet, a ne pred polnimi Stožicami, zbralo se je "le" 12.000 ljudi.
Siddharta na ta trenutek v zgodovini benda gleda kot na prvi večji udarec, težji trenutek v življenju, ko so morali pokrivati finančno luknjo, ki je nastala po koncertu. Kot pravijo, so dobili občutek, da so si ljudje vzeli tudi "malo pavze od Siddharte", a jih ta izkušnja ni sesula.
Po "manj odmevnem albumu" in nekajletnem odmoru si je Siddharta spet zadala velike načrte, 20-letnico ustvarjanja so namreč obeležili z izdajo dvojnega albuma ter z novim velikim koncertom v Areni Stožice. Z dvema ploščama Infra & Ultra, ki delujeta kot povezana celota, so se spet vrnili domov, v domač studio ter sodelovali s producentom, ki je bil podpisan že pod prvo ploščo, Dejanom Radičevićem. Po zatišju, kot pravijo sami, so tako spet posneli enega večjih hitov, ki je odmeval tudi na glasbenih lestvicah.
Po dvojnem albumu so dobili nov veter v jadra, leta 2018 je nastala plošča Nomadi in leto kasneje še posebna edicija ID20, s katerim so ob dvajseti obletnici prvenca v mariborskem Studiu 22 ponovno posneli svoj veliki debi.
Ravno, ko so dobili nov zagon, pa je družbeno življenje zaradi pandemije obstalo. Iz tega obdobja se skupina spominja bistveno drugačne vrnitve na velike odre, kot sami pravijo, so organizirali zelo predrzen koncert. V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju so namreč pripravili spletni dogodek z naslovom Novi Svet: Enakonočje, kjer so na dan, ko svetloba simbolno premaga temo, vstopili v svet spletnih koncertov.
Formula za uspeh
Kot pravijo fantje, je osnovna formula, kako ohraniti bend pri življenju, skupno ustvarjanje. "Da delaš nove stvari, se skozi to spoznavaš, spreš, zbližaš ..." pravijo in rezultat te formule je bil tudi njihov zadnji, deseti studijski album X, ki je po petih letih premora izšel leta 2023.
"Kdorkoli je prebral knjigo Siddharta Hermana Hesseja, na osnovi katere je bend dobil ime, ve, da je pot cilj. Ne iščemo ciljev kot cilje, ampak zares pomembno je tisto, kar se nam zgodi na sami poti. Se mi zdi, da je to bend precej zaznamovalo. Povezava s to mislijo iz te knjige se mi zdi, da še vedno deluje," je ob predstavitvi albuma povedal basist Hace in dodal: "Glasba ni samo neko naše tehnično sredstvo, ampak nekaj, kar uspe povezati nas, člane benda in s tem se poskušamo povezati tudi z občinstvom. To je naše vodilo in o tem govorijo tudi besedila."

Izid albuma so obeležili s še enim prelomnim nastopom, tj. prvim samostojnim nastopom v ljubljanski Areni Stožice. "Želeli smo si koncert, da mi uživamo, da si damo duška in da vse od prve do zadnje pesmi ne razmišljaš, kdaj moraš paziti, kje kdo pride, koga napovedati itd.," je pred koncertom, ki so ga pripravili tudi v spomin na 20. obletnico albuma Rh- in nepozabni koncert na bežigrajskem stadionu, povedal Benko.
Julija 2024 skupina objavi novico o sporazumnem razhodu s klaviaturistom, na mestu katerega je že med letom nastopal Nejc Škofic. "Siddharta vstopa v novo obdobje glasbenega ustvarjanja in svojim zvestim oboževalcem obljublja nove glasbene poslastice," so ob tem zapisali člani.
Siddhartha je tako bend, ki je enostavno znal nagovoriti svojo generacijo. "Tistemu, ki to uspe, pa pusti pečat in raste skupaj s svojimi oboževalci," so povedali v omenjenem podkastu. Tudi po treh desetletjih ustvarjanja so tako še vedno v formi. In kaj sledi? Kot pravijo fantje, bodo delali, dokler bodo lahko. Življenja brez benda si enostavno ne predstavljajo.
Viktorji, playback in razbite kitare
V zgodbi skupine Siddharta je velik pečat pustila tudi podelitev viktorjev, slovenskih nagrad za medijske dosežke in dosežke v popularni kulturi. Zaznamovali so namreč XIX. podelitev nagrad leta 1999, kjer so s pesmijo Lunanai nastopili v duetu z Vladom Kreslinom, a igrati so morali na playback.
"Če hočeš biti na tako močni prireditvi, kot so Viktorji, boš moral tudi kakšen cmok požreti," so povedali v podkastu. Takrat se je fantom utrnila ideja, da če že morajo igrati na playback, lahko vsaj to jasno pokažejo množici, da med nastopom na odru razbijejo in zažgejo instrumente. "Pravila Viktorjev tega seveda ne bi dopuščala, a imeli smo srečo, da je bil režiser prireditve Boris Cavazza in smo mu povedali plan," se spominjajo razvpitega nastopa. Cavazzi se je, tako Tomi, plan zdel odličen. "Super, fantje! Naredite to, a ne na generalki. Ko bo šlo v živo, pa zaključite komad in samo zapustite Cankarjev dom, ker vas bodo lovili. In smo naredili. Razbili, zažgali in šli ven."
Frontman skupine Siddharta Tomi Meglič je predlani ob obeležitvi 20. obletnice slovitega koncerta na stadionu za Bežigradom v N1 podkastu s Suzano Lovec spregovoril tudi o njihovi glasbeni poti od blizu. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v prispevku Ko spoznaš žalost, tudi sreča postane večja ali si ga pogledate v spodnjem videoposnetku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje